Živimo v času naraščajočih, vse bolj prepletenih kriz in katastrof, ki škodijo človeškim in ne-človeškim življenjem ter spodbujajo zatiralne, nasilne politike in ideologije. V tem kontekstu z nagrado Igorja Zabela 2024 in s spremnim seminarjem izpostavljamo prakse, ki afirmirajo življenje, so transformativne in lokalno umeščene ter gradijo prečna sodelovanja, aktivirajo emancipatorne dediščine, se upirajo zatiranju in diskriminaciji, cinizmu in resignaciji. Prejemnice in prejemniki nagrade in štipendij Igorja Zabela bodo predstavili svoje delo ter razpravljali o zmožnostih umetnosti in teorije iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope in njunemu prispevku svetu v času zaostrenih kriz.
Program
Dan 1 ⁄ 28. 11.
Transformativne kulturne prakse
Moderna galerija (MG+)
Panel predstavlja koncept kuriranja periferije ter idejo snovanja novejše zgodovine neformalnih in neodvisnih umetniških in kulturnih praks iz srednje in vzhodne Evrope kot vira za oblikovanje transformativne kulture dobronamernosti.
15.00 ⁄ Uvodni nagovor ⁄ Urška Jurman
(programska vodja Društva Igor Zabel)
15.10 ⁄ Ovidiu Ţichindeleanu ⁄ Od neusmiljene kritike modernih institucij do transformativne kulture dobronamernosti
Prakse neusmiljene kritike in podajanja resnice glede oblasti že dolgo veljajo za transformativne in etične metode modernega javnega intelektualca. A življenje v bližini vojne, v obdobju stalnih kriz ter paradigmatskih in sistemskih sprememb mi je dalo drugačno lekcijo: kritično delo bi moralo predvsem krepiti artikulacijo upanja. Zatorej predlagam oblikovanje novejše zgodovine neformalnih in neodvisnih umetniških praks ter kritičnih kulturnih del iz srednje in vzhodne Evrope kot skupnega vira za prepotrebno ponovno vrednotenje, ki naj sledi kritičnemu razvrednotenju. Na ta način bomo razvili novo kulturo obzirnosti, ki bo upoštevala tako občutja kot potrebe, obenem pa imela transnacionalni in transformativni domet.
15.30 ⁄ Irfan Hošić ⁄ Kuratorstvo in praksa totalnega angažmaja
Predavanje daje vpogled v postopke raziskovanja, poučevanja, kuratorstva in družbenega angažmaja, ki jih razvijam zadnjih petnajst let. Ob preizpraševanju, kako se znanstveno delo prepleta z umeščenimi lokalnimi praksami, bom analiziral sodobne politične, družbene in kulturne razmere v mestu Bihać ter širši Bosni in Hercegovini, pa tudi koncept, ki sem ga poimenoval »kuriranje periferije«. Nekatere ključne teme in metode, s katerimi sem delal, da bi spodbudil lokalni kontekst ter diskurz, so povezane s strategijami političnega poučevanja, produkcijo javnega prostora in z oblikovanjem novih varnih con. Udejanjile so se v projektih, kot so družbeno angažirana akcija #DeffendGallery (2015), ustanovitev Centra za sodobno kulturo KRAK (2020) in moja nedavno izdana knjiga Slike krize: Kulturne i umjetniške prilike u Bosni i Hercegovini (1990–2020) (2024), če jih navedem le nekaj.
15.50 ⁄ Razprava
Razpravo z Ovidiujem Ţichindeleanujem in Irfanom Hošićem moderira Urška Jurman.
Dan 2 ⁄ 29. 11.
Lokalno umeščena vednost
Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM)
Panel osvetljuje primere arhivskega in kuratorskega raziskovanja zapostavljenih zbirk in arhivov iz časa socialistične Jugoslavije ter postjugoslovanskega obdobja ter premišlja, ali je za umetnostnozgodovinsko analizo (vzhodnoevropski) regionalizem še primerno stališče oziroma metoda.
10.00 ⁄ Uvodni nagovor ⁄ Bojana Piškur
(kustosinja, Muzej sodobne umetnosti Metelkova)
10.10 ⁄ Edit András ⁄ Regija ali ne regija, to je tu vprašanje.
Kot umetnostna zgodovinarka, kritičarka in kuratorka, ki sem v svoji praksi vselej zagovarjala pomen tako lokalnega in regionalnega konteksta kot tudi priznavanja razlik in posebnosti pri uporabi teorije ter umetniških praks v različnih geografskih območjih, se v predavanju posvečam vprašanjema: Je za umetnostnozgodovinsko analizo (vzhodnoevropski) regionalizem še primerno stališče oziroma metoda? Kakšne so, če sploh, posebnosti vzhodnoevropske regije in kaj lahko ta danes ponudi svetu?
10.30 ⁄ Natalija Vujošević ⁄ 1989: Med Vzhodom in Vzhodom je 36,1 km
V predavanju predstavljam svoje raziskovalno in kuratorsko delo, povezano z zapostavljenimi zbirkami in arhivi iz časa socialistične Jugoslavije ter postjugoslovanskega obdobja, pri čemer izpostavim dva primera: zbirko Galerije umetnosti neuvrščenih držav Josip Broz Tito (1981–95) in arhiv Cetinjskega bienala (1991–2004). V nadaljevanju se posvetim premisleku obeh zgodovinskih pojavov ter njunega sočasnega razvoja in prekrivanja z vidika prelomnega leta 1989, ki ju je razločilo na dva bistveno drugačna svetova.
10.50 ⁄ Razprava
Razpravo z Edit András in Natalijo Vujošević moderira Bojana Piškur.
Lokaciji seminarja
Moderna galerija (MG+)
Cankarjeva 15, Ljubljana
View on Google Maps ↗
Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM)
Maistrova 3, Ljubljana
View on Google Maps ↗